Konec koncev, ni ljubezen zaupanje, iskrenost, opora, pomoč? Pa vendar lahko tudi prijateljstvo opišem s temi besedami. Pozabil sem ključno; privlačnost, neustavljivo željo po nekom, to loči ljubezen od prijateljstva. Pa vendar je nam nekdo privlačen za umret, pa z njim, ne bi imeli ničesar. Kje se ljubezen začne? Iz česa se bo ljubezen razvila? Kako najti tisto pravo ljubezen? Kdaj vemo da resnično ljubimo? Kdaj vemo da je ta pravi za nas? Je res nekje nekdo, ki nam je usojen? Ljudje naj bi se zaljubljali zaradi naše osnovne naloge, razmnoževanja. Kaj pa mi? Potemtakem nismo sposobni ljubiti? Je ljubezen res večna, ali mine? Sploh lahko ljubezen razlagamo z razumom? Ni čar ljubezni v tem da ne razmišljamo?

Je ljubezen stvar osebne interpretacije? Ali so res iskrice začetek vsega? Je kemija res tista glavna? Je torej prava ljubezen le tista na prvi pogled?

Spet vprašanja na katera še nisem našel odgovora. Pusti kak komentar in mi zaupaj svoje mišljenje, svoje razmišljanje. Vesel bom tudi konstruktivne kritike. Piši.