Ko se počutiš ...

Sprijazniti se s tem kdo smo. Ko opazujem v parku, kako se poljubljata, dotikata. Ko polnita rezervoar avtomobila in gresta plačati oba in se do blagajne 10 poljubita.
Jaz tega ne bom nikoli doživel na takšen način. Nikoli se ne bom mogel poljubljati s fantom, niti ga držati za roko, brez obtožujočih pogledov in zgražanja okolice.
Zakaj si nekje v sebi še vedno želim, da bi me sprejeli in bi to postalo nekaj normalnega, vsakdanjega?


Zavedam se, da je življenje prekratko, da bi se oziral na mnenje drugih.


6 komentarji:

FireFlame pravi ...

Never say never, man! :P

Gašper pravi ...

upam da se bo to spremenilo;)

Gaber pravi ...

Lahko se zmeniva in te bom jaz tega naučil. ;) Jaz z Žigam in drugimi tipi vse to počnem. Precej sproščeno. Boli me k.... Ubistvu se sploh ne morem zadržat. :)

Gašper pravi ...

hehe, in kk bi zgledala ta lekcija?

Uroš pravi ...

Se povsem strinjam s tem kar si napisal. Želje so eno, možnosti pa drugo. Tudi sam tega najbrž ne bi mogel nikoli početi v javnosti. Mislim, da še nismo ravno zreli za to. Mislim na splošno - ljudje!

Anonimni pravi ...

Pička.

Spremljevalci