Hmmm...

Težko začeti pisati nekaj, da bi imelo smisel in bi imelo glavo, skupaj z repom. Pa vendar. Zgodilo se je dosti stvari od mojega zadnjega avtorskega pisanja in objavljanja na blogu. Vmes sem že razmišljal o spremembi naslova iz PederBlog v nekaj drugačnega.

Peder... to je tako žaljiva beseda. Spomnim se svojih prvih trenutkov izgovorjave besede peder. Zdela se mi je tako težka. Nikakor izgovorljiva. Vsakič, ko sem jo poskušal izustiti, sem zafarbal v barve mercatorja. Poraz. Ampak sčasoma se navadiš na to besedo, čeprav se mi še danes zdi ena težjih in obremenjujočih besed, s katero označujemo nekatere izmed nas. Vendar, kaj izbrati za svoj blog. Imel sem kar nekaj idej, pa se mi nobena ni zdela primerna. Pederblog – zaščitni znak mojega bloga. Ne bom ga spreminjal. Naj ostane tak. Naj beseda Peder postane lepa beseda.

Spet drug faktor, ki je prevesil tehtnico v prid PederBlogu, je razpoznavnost. Bralci poznajo PederBlog. Če ga spremenim v nekaj drugega, je to tako, kot, če bi začel pisati nov blog. Tega pa ne bom. Ostajam zvest samemu sebi in vam, mojim bralcem.

Dobil sem kar nekaj pohval, seveda tudi kritik (se jih nikoli ne branim), naj pišem blog še dalje in pogosteje. Včasih se mi je tako težko spravit za računalnik in pisat. Kljub dejstvu, da imam material, da imam teme.

Naj zaključim, preden postanem predolg. Ozračje se hladi, vsak dan je za spoznanje hladnejši od prejšnjega. Svetlost dneva je vsak dan krajša in noč daljša. Naj vas v teh turobnih meglenih (Ljubljana) dneh spravlja v dobro voljo PederBlog.


Majki