Naključje ali usoda, nadaljevanje

Minilo je nekaj tednov. Bolj ali manj mi je bil v spominu. Pravzaprav nekje v podzavesti. Vendar se nisem obremenjeval ali ga še kdaj vidim. Pravzaprav niti nisem bil prepričan, da je gay. Nato en dan rečem sodelavki, da ga pozdravi v mojem imenu, ko ga sreča. In čez nekaj dni sta se res srečala. Njegove reakcije ne bo pozabila nikoli, je rekla. Povedala mu je samo po imensko kdo ga pozdravlja. In je takoj vedel. Kljub temu, da sva se videla samo enkrat in še to ne v treznem stanju. Po besedah sodelavke, bi se mu naj zasvetile oči in še v istem hipu je zafarbal. Očitno tudi on ni pozabil mene. Seveda me je nazaj pozdravil.

Najin naslednji kontakt je bil pri meni v službi. Prišel je pozdravit sodelavko, ker je slučajno bil v bližini. Kasneje sem izvedel, da je upal, da bom takrat delal tudi sam. V meni pa burna reakcija, kako naj reagiram, ko bom stopil do njega. Res, da sva se že spoznal, ampak, to je bilo v netreznem stanju. Iz same živčnosti, ko sem stopil do njega, sem mu dal roko. Se mu predstavil (še enkrat) in rekel:''Živjo, me veseli, še v treznem stanju'' Je rekla sodelavka, da sem kr mal rdečil zraven. Ponavadi nimam problemov pri spoznavanju folka, tokrat pa...

Za kakšno minutko sem bil zraven, ko sta se pogovarjala, a sems e umaknil, ker sem se moral posvetiti službenim zadevam. Sem ga pa na skrivaj opazoval in večkrat sva se srečala s pogledi. Kmalu sem se jima pridružil in smo se pogovarjali, a sem moral nazaj po službenih zadevah, tako, da sem ju moral zapustiti. Ko sem bil konec, sem šel nazaj do sodelavke, a njega ni bilo več z njo. Naj bi se mu mudilo in je zato šel. Takoj sem zaslišal kaj je rekel zame. Baje je bil čist navdušen nad mano. Šel je še do druge moje sodelavke in ji rekel, da se mormo nujno enkrat dobiti skupaj.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Na kr pejd tjale naprej. Pa tamle napiš piko.

Anonimni pravi ...

Luuuuuzeeeeeerrrrrr, haha.

Anonimni pravi ...

Luzeeeeeeer

Spremljevalci